top of page

Novice

Search

Hlajenje z ledom?



Led je že nekaj časa zelo aktualna tema v športu, fizioterapiji in kineziologiji predvsem pri rehabilitaciji akutnih poškodb. In to z razlogom. Kako postopati pri akutni poškodbi, se že leta in leta spreminja glede na raziskave. Zato ni nič čudnega, da velja zmeda glede tega ali je hlajenje z ledom dobro, škodljivo ali brez učinka.


Pomislimo: ko si nekdo zvije gleženj, instinktivno zgrabimo led in ga položimo na poškodovan gleženj. Ali: če vidimo poškodbo profesionalnega športnika je najverjetneje zavit v pakete ledu še predno pride z igrišča.



Uporaba ledu je pravzaprav nekako zakoreninjena oziroma avtomatska pri akutnih poškodbah in v športu. Vendar ali le-to sovpada z zadnjimi raziskavami?


Poglejmo: ko se poškodujemo, aplikacija ledu na poškodovano, toplo, oteklo območje pravzaprav olajša občutek bolečine in jo zmanjša. Zato je verjetno led avtomatska stvar na katero pomislimo. In leta je veljalo tako.



Slika 2. Kronološki razvoj zdravljenja akutnih poškodb


Do leta 1978 je bilo edino pravilo po akutni poškodbi:

  • ICE (Ice - led, Compression - kompresija in Elevation - dvig poškodovanega dela nad nivo srca).


Leta 1978 je prišlo v veljavo novo pravilo:

  • RICE (Rest - počitek, Ice, Compression, Elevation). Prejšnjemu pravilu je dodan še počitek.


Leta 1998 pride v veljavo novo pravilo:

  • PRICE (Protection - zaščita, Rest, Ice, Compression, Elevation). Torej dodana še zaščita poškodovanega dela. Že tako je potreben počitek, elevacija, sedaj pa je potrebna še večja zaščita poškodovanega dela. Ima to sploh smisel?


Leta 2012 ugotovijo, da morda počitek ni tako smiselen in da bi bilo poškodovani del bolje okrepiti oziroma ojačati, zato v veljavo stopi novo pravilo, ki so ga poimenovali:

  • POLICE (Protection, Optimal Load - optimalna obremenitev, Ice, Compression, Elevation). Namesto počitka so uvedli optimalno obremenitev. Takrat se je to izkazalo za zelo smiselno nadomestilo.



Leta 2014 pa je prišlo do novih ugotovitev v raziskavah - pravilo RICE so umaknili. Ugotovili so, da tako počitek kot hlajenje z ledom upočasnita proces celjenja, namesto da bi ga pospešila oziroma pomagala telesu, da začne svoj proces celjenja. Telo ob poškodbi pošlje signale našim vnetnim celicam (makrofagi), ki aktivirajo hormonske celice (IGF-1), ki pravzaprav odstranjujejo poškodovano tkivo. V primeru aplikacije ledu ne pride do sprostitve IGF-1 in tako je proces celjenja odložen.



Leta 2019 so tako po raziskavah uvedli novo pravilo, ki velja še danes:


Metoda PEACE & LOVE

Protection - zaščita: prve dni se izogiba aktivnostim, ki bi povzročile močnejšo bolečino

Elevation - dvig poškodovanega dela nad nivo srca

Avoid anti-inflammatory drugs - izogibanje protivnetnim zdravilom

Compression - kompresija (uporaba elastičnega povoja)

Education - edukacija o poškodbi in pravilnih postopkih

&

Load - obremenitev poškodovanega uda

Optimism - za optimalno okrevanje ob poškodbi moramo vedno ostati pozitivni

Vascularisation - povečanje prekrvavitve s kardiovaskularno aktivnostjo, ki je neboleča

Exercise - vadba, pod nadzorom usposobljenega strokovnjaka, omogoča

pridobitev moči, propriocepcije in gibljivosti


Kljub vsemu vemo, tudi raziskave kažejo na to, da hlajenje vseeno zmanjša začetno bolečino (ker seveda malo “zamrzne” okoljno tkivo). Vendar vemo tudi, da dolgoročno upočasni proces celjenja.


Pojavi se vprašanje ali vseeno hladiti z ledom ali ne?


Verjetno je najbolj pravilen odgovor NE. Pa vendar. Ob poškodbi si želimo, da ne pride do večje otekline. Kajti oteklina povzroča dodatni pritisk na poškodovano tkivo, omeji gibljivost, lahko poveča bolečino in zmanjša funkcijo mišic. Večjo oteklino običajno pričakujemo ob zvinu sklepov (npr. zvin gležnja).

V tem primeru se hlajenje z ledom lahko uporabi, vendar vseeno fizioterapevti po izkušnjah raje priporočamo hlajenje z mrzlo/hladno vodo in ne z ledom. Cilj v primeru otekline ni, da jo zmanjšamo oziroma odpravimo ampak, da se ne razvije v preveliko oteklino, ki bi prav tako znala ovirati proces celjenja.

V primeru poškodb mišice pa se ne pričakuje večje otekline, zato tam ne potrebujemo ledu ampak čim hitrejše celjenje.


Torej po dosedanjih raziskavah je led veliko manj pomemben, kot smo mislili, da je. Deloma se priporoča v zgornjih primerih, kljub vsemu pa se moramo zavedati, da zavira proces celjenja.



Glavni cilj po poškodbi: fizioterapevti, zdravniki, kineziologi in vsi, ki se ukvarjamo z rehabilitacijo akutnih poškodb se moramo osredotočiti na to, da poškodovanega takoj, ko je to možno, spodbudimo k varnemu gibanju. In da mu vlivamo pozitiven pogled na situacijo in mu dajemo spodbudo, saj bo le tako dovolj motiviran za izboljšanje svojega stanja.








289 views

Comentarios


bottom of page